Glive in gobe predstavljajo kar svoje kraljestvo, ki je temeljno za obstoj življenja na Zemlji.

Njihov ekološki pomen je ogromen, saj so glavni razkrojevalci (dekompozitorji) organskih snovi v naravi. Brez gliv, ki razgrajujejo odmrle rastline in živali (listje, les, trupla), bi se zemlja zasula z odpadki, recikliranje hranil v tla pa bi prenehalo, s čimer bi ogrozili celotno prehranjevalno verigo.

Številne glive so tudi ključne za vzpostavitev simbioze z rastlinami, imenovane mikoriza. V tej povezavi gliva posreduje drevesom in drugim rastlinam vodo in mineralne snovi iz tal, v zameno pa od rastline prejema ogljikove hidrate, ki jih sama ne more proizvesti.

Ocene kažejo, da je od mikorize odvisnih okoli 90% vseh rastlin, kar poudarja, da glive niso le “sadež” gozda, ampak vitalni in večinoma podzemni del vsakega zdravega ekosistema.

Poznavanje gliv je izjemno pomembno z vidika uporabne mikologije in varnosti. Mnoge glive so cenjene v prehrani (užitne gobe) in medicini (npr. antibiotiki, kot je penicilin, in imunosupresivi), nekatere pa se uporabljajo tudi v biotehnologiji (kvasovke za fermentacijo piva, vina, kruha).

Hkrati pa je vitalno poznavanje smrtno strupenih vrst. Napačna determinacija užitne gobe za strupeno, kot je npr. zelena mušnica, je lahko usodna. Zato je temeljito poznavanje gliv nujno za gobarjenje, hkrati pa nam pomaga razumeti in zaščititi občutljivo biotsko raznovrstnost naših gozdov, saj so nekatere glive občutljive na onesnaženje in so zato dobri indikatorji čistega okolja.